Prav zanimiv dan smo preživeli v Slovenskem šolskem muzeju. Prijazen kustos Matej nam je povedal veliko zanimivega o tem, kako so se otroci šolali nekoč. Mark je za nekaj časa postal rimljanski šolar Markus. Pisal je na voščeno tablico. Ogledali smo si razstavo učil, zvezkov, spričeval in potrebščin iz »starih« časov.
Ker so morali nekateri otroci med tednom pomagati pri domačih opravilih, so se lahko udeleževali pouka le ob nedeljah. Tudi mi smo bili eno uro učenci v nedeljski šoli. Učitelj je bil zelo strog. Imel je šibo, kaznovan si lahko bil še s klečanjem na koruzi, nošenjem oslička na rami ali pa si moral v oslovsko klop. Naučili smo se pesmico in jo zapeli sošolki Ceciliji, ki je imela rojstni dan. Malo smo še »rajtali«, računali in reševali zagonetke. Učna ura je hitro minila.
Po obisku muzeja smo si ogledali Prešernov spomenik in Julijo, ki ga gleda s pročelja hiše na Wolfovi ulici. Sprehodili smo se po tržnici in postali pred Lutkovnim gledališčem. Od tam smo videli grad in vzpenjačo, ki pelje do njega.
Polni vtisov smo se vrnili v šolo in ugotovili, da je bi se težko učili tako, kot so se v starih časih.
Besedilo in fotografije: tretarji z učiteljicama
