Devetošolci v teh dneh kot za stavo podlegamo nemarnim vsiljivcem virusnega in bakterijskega izvora, zato smo se danes, 24. januarja 2020, proti obali odpeljali v okrnjeni zasedbi petintridesetih. S Socerbskega gradu, od koder se je pogled usmerjal proti Tržaškemu zalivu in domačim obalnim naselbinam, smo krenili v Sveto jamo. Tam so nas pričakali legenda o puščavniku Socerbu, speči netopir in šaljiva štorija o grešnih učiteljicah, ki so napovedali navihan dan.
V dolini smo za uro izstopili iz Evropske unije v deželo Nije – Luko Koper ter v uri vožnje med terminali odkrivali pomen, ki ga Primorju in državi nosi pristanišče.
Na koncu dneva so nas na školjčišču v Ankaranu pozdravili polži in lupine Jadranskega morja, pred potjo domov pa smo pomalicali še zadnje sendviče, ki so preživeli pot na jug.
Besedilo: Barbara Struna
Fotografije: Andreja Zupančič Kojić
