Kar bi se moralo zgoditi 19. marca 2020, se je leto in pol kasneje, zato je bilo še toliko bolj prijetno. V teh korona časih, ko šolska avla sameva in v njej ni kulturnih prireditev, je bil ta večer še zlasti navdihujoč. Upam si trditi, da so se vsi, ki so se odzvali vabilu, tako počutili. 

Pogovor z go. Renato Križman je vodila bivša učenka, sedaj že profesorica, Tina Šlajpah. Že takoj na začetku smo izvedeli, kako močno in koliko časa že je ga. Križman povezana s šmarsko šolo ter čigava je bila ideja, da se je lotila tega zahtevnega projekta. Pobudnik je bil g. Janez Pintar, predsednik KS, ki je v svojem nagovoru svoje misli strnil v Tavčarjev citat: Kar je zapisano, ostane, beseda sama pa odleti kakor ptica. 

V knjigi Šmarska šola skozi čas je zapisano marsikaj, in sicer od prvih začetkov leta 1504 preko vseh pomembnejših mejnikov do danes. Ga. Križman je za predstavitev izbrala dve temi, o katerih je marsikdo od povabljenih veliko vedel,  nekaterim – predvsem mlajšim učiteljem, ki sedaj poučujejo – pa je bilo to še nepoznano in toliko bolj zanimivo. Govorila je o zgodovini in o težnjah za osamosvojitev šmarske šole.

Predstavitev so popestrili tudi učenci naše šole: Sara Kastelic, Maša Valentina Krašek (bralki spominov), Katarina Prelovšek (violina), Maks Brdnik, Lenart Dolinar in Lovro Fortuna (šolska himna).

Želeli bi si, da bi temu večeru prisostvovalo več krajanov in bi avla »pokala po šivih«, saj je knjiga namenjena vsem Šmarčanom. Žal korona časi tega ne dopuščajo niti ne vemo, kdaj bodo. Vodila nas je misel, da mora knjiga med bralce, zato smo se odločili za predstavitev v manjšem številu.

Ni nam žal, saj je bil to po dolgem času en prelep kulturno obarvan večer.

Besedilo: Betka Jamnik

Fotografije: Petra Hribar Horzelenberg

(Visited 288 times, 1 visits today)
Dostopnost