Tih deževen dan nas je pozdravil  na ponedeljkovo jutro, zaspano smo se vkrcali na bus, ki je dal “pot pod noge”. Siva pot nas je po avtocesti peljala vse do rešetaste kraške pokrajine, naše Notranjske. To je dežela, vredna raziskovanja, zato naj vas ne čudi, da jo je Janez Vajkard Valvazor tako počastil v svoji knjigi Slava Vojvodine Kranjske. Ko vstopiš v deželo tisočerih jesenskih jezerc, se kaj hitro počutiš kot na Finskem, le da je pri nas vse tako zelo manjše. Planinska jama nas je pričakala z bučnim pozdravom, deroča voda rek Rak in Pivke se je besno zlivala v Unico in drvela iz zatrepne jame. Ves šum je onemogočal, da bi našega vodiča Francija dobro slišali, ni pa prepodil niti netopirjev niti človeških ribic. Vodička Violeta je podrobno pojasnila, kako nastane kraška pokrajina z vrtačami, uvalami, kraškimi polji in mnogimi podzemnimi oblikami.

Domačini so se življenju ob Cerkniškem jezeru, ki presiha vsak konec pomladi, dodobra prilagodili. Pozimi so čezenj drsali z lesenimi drsalkami, lovili ribe v ledu, pomladi lovili ribe s koši, mrežami, poleti pa kosili travo. Voda je namreč skozi ponikve, požiralnike in estavele preprosto odtekla. Reka sedmerih imen namreč kar sedemkrat pride na dan in na koncu kraljevsko priteče v prestolnico Slovenije kot Ljubljanica. (Če ste pozabili sedem imen, jih najdete na eni izmed fotografij!). Makete v muzeju, ki smo si jih ogledali odlično predstavijo vse vodne procese na jezeru. Narava je dala pečat tudi krajem, tako imajo tu ledinska imena: Otok, Benetek, Blatnice … hiše so varno umaknili na obrobje jezera, ki pa je vsake toliko vseeno malo ponagajalo in zalilo kako klet hiš.  A ljudje se niso jezili, saj jim sožitje z jezerom narava bogato poplača iz leta v leto.  Morda pa so zato zaslužne tudi tiste tahude coprnice s Slivnice, zgleda, da jim Cerkniški karneval, na katerega povabijo tudi coprnice, prinaša toliko zadovoljstva, da ljudem dandanes raje pomagajo kot nagajajo. Nam je tako zbor coprnic poslal tudi nekaj sončnih žarkov, zadovoljni smo se v popoldanskih urah vrnili nazaj v domači kraj. 

Besedilo: Polona Ferbežar

Fotografije: Polona Ferbežar, Sebastjan Škrjanc

(Visited 307 times, 1 visits today)
Dostopnost