Zadnja januarska sobota je minila z znamenju debatnega turnirja na OŠ Domžale. Dve trojici učencev, ekipa Koale: Matic, Petja in Val ter Trije mušketirji: Lian, Dominika in Aljoša, so zadnji hip nadomestili zaradi bolezni odsotne učence in se v zaspanem Šmarju zjutraj zbrali pred šolo … Učiteljici sva jih popokali v avto in že smo oddrveli v Domžale. Turnir je imel zanimivo ime: »Mojstri digitalne prihodnosti«.
Avla, polna mladine nemirnega duha od vsepovsod po Sloveniji, nestrpne, kdaj se bo že vendarle pričel boj besedovanja. Prva trditev se je glasila »Umetno inteligenco bi morali prepovedati«, in vsaka trojica debaterjev je enkrat morala zastopati propozicijo, torej ZA, drugič pa opozicijo ali negacijo, torej PROTI. Vnemale so se misli, spopadale so se besede, vihteli so se jezički … Popoldne, po kosilu, pa je bila impromtu, improvizacijska debata, na temo » Finančno izobrazbo bi morali poučevati v osnovnih šolah.« Sledil je polfinale in finale debatnega turnirja, ki ga je sponzorirala predsednica republike Slovenije, Nataša Pirc Musar.
Sodniki so pridno spremljali potek debate, merilci časa merili, in ne boste verjeli, pri debatnem tekmovanju šteje prav vse, od tega, ali postaviš uvod, cilj, dobre argumente, do tega, koliko minut si prehiter ali prepočasen…argument tudi široko utemeljiš, navedeš dobre primere za argumente, spretno negiraš nasprotnika, nato negiraš negacijo negacije in na koncu tretji govorec analizira debato, najde trke debate in poudari zakaj meni, da so zaslužni za zmago. Na turnirju se seveda besedno urimo in spet urimo, a šteje pa vendarle zmaga, do katere res ni lahko priti brez veliko treninga. Gotovo se običajnemu bralcu zdi vse opisano preveč komplicirano in hkrati zahtevno, morda ima pa ta bralec tudi prav, a iz prve roke naj vam zaupava, da sodelujoči iz ure v uro hitro napredujejo in dobro osvajajo nova znanja, pridobivajo na samozavestnem nastopu, iznajdljivosti… Tolikšen naboj energije, zanosa, sodelovanja, navdušenja! vidite morda v nogometni ekipi, ki igra prvenstvo…
Eden izmed ciljev debatiranja je opolnomočiti mladostnike, da v vsaki situaciji vklopijo svoje sive celice, se zanesejo nase, na svoj razum, presojo in vsako situacijo znajo pogledati iz vsaj dveh plati. To pa je zelo pametno znati za življenje. Debata nam pride prav tudi pri utrjevanju pojmov pri pouku državljanske vzgoje, geografije, angleščine, slovenščine, pravzaprav lahko povsod. Tudi za gledalce nikoli ni dolgočasna, saj debaterje spodbujajo z debatnim aplavzom, ko pa debato bolje spoznajo pa lahko tudi sodijo debatiranje, merijo čas, pomagajo trojici…Ne preseneča torej dejstvo, da se debatna metodologija prišteva med zelo inovativne oblike pouka v današnjem času, tako v OŠ, kot v gimnazijah in na fakultetah.
(O vsebini debatiranja o umetni inteligenci in rezultatih turnirja pa se razpiševa naslednjič…)
Fotografije: Polona Ferbežar, Špela Casagrande.
Zapisala: Polona Ferbežar
